Stvarstvo (narava) - naš Dom
Odkar sem na svetu me neustavljivo privlači neskončnost neizmerne lepote in modrosti, ki nam jo na vsakem koraku razkriva planet Zemlja, na katerem živimo. Nepopisno število življa, skladnost, urejenost in namenskost, ki razmišljajočemu ponuja slutenje o obstoju načrta in s tem tudi Razuma, ki stoji za vsem mogočnim kar nas obdaja, v človeku zbuja ne le občudovanje, pač pa tudi željo po raziskovanju, ter spoznavanju tega čudovitega Doma v katerem (ali ob katerem) smo bili vsi rojeni.
Današnji "moderen" človek sicer ne preživlja svojega življenja v okolju iz katerega prihaja njegova vrsta, ali mu je bilo prvotno dano, namenjeno - v naravi, za katero bi naj skrbel, da bi lahko iz nje črpal vse potrebne telesne in duhovne atome, ki bi ga držali pri zdravju in življenju. Ne, odločil se je zapustiti svoj Dom in si zgraditi drugega, menda bolj udobnega, takega med betonskimi zidovi, v z mnogomi strupi onesnaženih ulicah in avenijah, v trgovskih ter industrijskih četrtih, v ogromnih nakupovalnih centrih, na razbeljenem asfaltu med bencinskimi in drugimi neštetimi strupenimi hlapi.. Še in še bi lahko naštevali kaj vse je tisto, kar žal premnoge ljudi tako priteguje in zadržuje v mestih, daleč stran od okolja, v katerem cvetita zdravje in neskončna modrost - narave. Kot bi ga neka čudna zla sila pehala v škodljivo, bolno in zanj smrtno nevarno stanje. To je dejstvo katerega gotovo ne velja občudovati, pač pa se mu lahko zgolj čudimo.
Namen tega bloga je prebujanje prijateljskega odnosa do narave, vseh živih bitij (in do človeka), ter občudovanja njenih lepot, v želji začutiti potrebo po vrnitvi v naročje t.i. matere (ali očeta) Narave.
Mladič Alpskega svizca (Marmota marmota) v anfiteatru Rida ,ki se nahaja med Javorniškim Rovtom in Vajnežem. Pred desetletji so ga sem prinesli iz hribov nad Srednjim Vrhom pri Martuljku.
Kačji pastir: Povirni (mačkov) studenčar (
Cordulegaster bidentata) ob gozdni cesti za Lenčkovim špikom nad Javorniškim Rovtom. Po navedbah Wikipedije v Sloveniji živi 72 vrst kačjih pastirjev. Povirni studenčar spada med ranljive vrste v zvezi s katerimi ist vir navaja: ranljiva vrsta za katero je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti prešla v kategorijo E, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost vrste se je v velikem delu areala zmanjšala oziroma se zmanjšuje. Vrsta je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe oziroma poseljuje habitate
, ki so na človekove vplive zelo občutljivi.
Gams ( Rupicapra rupicapra) je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm.
Dobro se znajde na tudi najbolj strmih pobočjih, kjer potrebuje le malo opore za štiriprste, gibljive parklje. Zraste do 1 m v višino in lahko tehta do 30 kg. Samec in samica imata oba rogovje, ki je votlo. (vir Wikipedija) Fotografirano na severnem pobočju Mežakle nad Jesenicami.
Šmarnica Phoenicurus ochruros; domača imena so šešvigla, iloščica, brojica, lipek) je drobna ptica pevka ki gnezdi po vsej južni in srednji Evropi v skalnih razpokah ali luknjah v stavbah. Zelo razširjena je tudi v Sloveniji. Od podobnega pogorelčka, ki je približno enake velikosti, 14 centimetrov, jo ločimo po bolj sivem izgledu. (vir Wikipedija) Fotografirano na Kamnitniku 1858 m.
Planinska paša poni konjička na Kamnitniku 1858 m pod Belščico pri Stolu v Karavankah
H. Blagne
